RAZISKOVALI SMO AVSTRIJSKO KOROŠKO
V soboto, 13. 4. 2024, se nas je 47 učencev predmetne stopnje, ki uživamo v raziskovanju kulturnih, zgodovinskih, družbenih in geografskih značilnosti ter znamenitosti, odpravilo na ekskurzijo na Avstrijsko Koroško. Spremljali so nas 4 učitelji: Mateja Kunc, Suzana Pustinek, Mojca Pirc in Žiga Krajnc.
Najprej smo si ogledali knežji prestol, na katerem so v Karantaniji ustoličevali nove kneze. Vodič Lan Lajovic nam je povedal veliko zanimivih dejstev o zgodovini, tradiciji in načinu življenja prebivalcev Avstrijske Koroške nekoč. Nato smo se odpravili do cerkve Gospa sveta. Ogledali smo si njeno zunanjost, podrobneje spoznali značilnosti stare gotike in nagrobnike starih Rimljanov.
Sledilo je še malo vožnje z avtobusom, saj smo se odpeljali do starega mestnega središča Celovca. Tam smo si najprej v Dvorani grbov ogledali številne grbe plemiških družin in knežji kamen. Dvorana grbov je v stavbi skupaj z njihovim deželnim parlamentom, kjer deželni politiki odločajo o pomembnih odločitvah za Avstrijsko Koroško. Ker je bilo sobotno dopoldne, smo si ga lahko celo ogledali. Sprehodili smo se tudi po centru Celovca, kjer smo imeli še uro prostega časa, da smo se lahko še sami sprehodili po njem.
Avtobus nas je nato odpeljal do Planetarija in Minimundusa, česar smo se najbolj veselili in nestrpno pričakovali. V Planetariju smo si ogledali našo galaksijo, vesolje in izvedeli veliko poučnih in zanimivih lastnosti planetov našega osončja. Kasneje smo si v Minimundusu ogledali kar nekaj svetovno znanih stavb in struktur v pomanjšani obliki. Najbolj izjemni so bili detajli in natančna arhitektura vseh pomanjšanih objektov oziroma replik. Med svetovno znanimi stavbami smo vsi navdušeni opazili tudi dve slovenski, in sicer NUK – Narodno in univerzitetno knjižnico ter Blejski otok.
Po uri in pol ogleda smo se odpravili še na zadnjo lokacijo naše zanimive ekskurzije – na razgledni stolp na Jedvovci, imenovan Pyramidenkogel, ki je s konico antene visok 100 metrov. Na najvišji stolp iz lesa na svetu smo se večinoma povzpeli z dvigalom, ki nas je popeljalo do višine 70 metrov. Do najvišje ploščadi za obiskovalce, ki ponuja nepozaben razgled na Vrbsko jezero in gorsko pokrajino, pa smo se morali povzpeti še po nekaj stopnicah. Z razglednega stolpa so se z višine 52 metrov najpogumnejši spustili vse do pritličja po najvišji zaprti drči v zgradbi, dolgi 120 metrov. Med spustom je mogoče doseči hitrost do okoli 25 km/h, sam spust pa traja 20 sekund. Tistim, ki smo se odločili za pot navzdol po stopnicah, seveda ni šlo tako hitro, saj smo jih morali premagati kar 441.
Čeprav so nas naši starši pridno oskrbeli z malico za ekskurzijo, smo bili ob povratku že precej lačni in smo se razveselili postanka za potešitev naših želodcev z jedmi po našem izboru, še preden smo prečkali slovensko-avstrijsko mejo.
Ekskurzija nam je bila zelo všeč, poleg tega pa je bila še poučna in izjemna izkušnja za učence, ki radi raziskujemo in spoznavamo nove stvari in ljudi. Srčno upamo, da ji bo sledila še kakšna podobna v prihodnosti.
Veronika, Inaja, Ema, Katja, Jasmina in Gašper
